Zgodovinsko gledano so bile prve presaditve popkovnične krvi opravljene s polno popkovnično krvjo in zaradi tega je veljalo, da za reševanje življenj bolnikov ni potrebna obdelava popkovnične krvi. A po več desetletjih izkušenj na tem področju transplantologije, napredku biomedicine in tehnologije ter spoznanju, da lahko uporaba polne krvi resno ogrozi življenje že tako ogroženega bolnika, danes skoraj vse banke popkovnične krvi, javne in zasebne, obdelajo (ločijo) popkovnično kri pred shranjevanjem. Obdelava odstrani plazmo, zato se zmanjša prostornina, ki gre v kriotank. Z obdelavo se odstranijo tudi rdeče krvne celice, da se preprečijo toksični učinki rdečih krvnih celic, ki počijo med zamrzovanjem. Po obdelavi se zadnji del, ki se kriokonzervira in shrani, imenuje "buffy coat" - je del krvi, ki vsebuje bele krvničke in matične celice. Zdravniki, raziskovalci in znanstveniki so prepričani, da je izredno pomembno odstraniti rdeče krvne celice, torej ločiti vzorec, preden shranite matične celice iz popkovnične krvi. Rdeče krvne celice odstranimo, ker pri zamrzovanju rade počijo, pri čemer se sprostijo razpadle molekule hemoglobina in tako toksično delujejo na telo prejemnika.
Eritrociti, torej rdeče krvničke, so res posebne celice našega telesa, ki nam omogočajo dihanje. Kadar govorimo o shranejvanju popkovnične krvi, ki je zamrznjena pri -196°C, moramo upoštevati, da je membrana (ovojnica) eritrocitov zelo krhka in občutljiva na že najmanjša nihanja osmotskega tlaka, kaj šele na ekstremne temperature. Če eritrocitov in plazme pred zamrzovanjem ne ločimo, je lahko življenje bolnika, ki je po presaditivi takega presadka že zdravstveno ali življenjsko ogroženo, potencialno ogroženo zaradi toksičnosti produktov razpadanja, ki so posledica pokanja eritrocitov med zamrzovanjem in odmrzovanjem vzorca. Polne krvi kot take ne moremo aplicirati, na primer, v hrbtenični kanal – kadar jo je treba uporabiti v primeru nevrološke bolezni ali stanja. Z ločevanjem krvi iz vzorca popkovnične krvi se matične celice ne ločujejo, niti se ne izgubi njihova kakovost. Ločevanje pomeni odstranitev predvsem eritrocitov, da se neželeni učinki terapije (transfuzijske reakcije, poškodbe jeter in vranice) zmanjšajo na najmanjši možni odstotek. In končno, ločevanje vzorcev zmanjša možnost neželenih učinkov pri bolnikih zaradi nezdružljivosti krvnih skupin, če se vzorec uporablja pri bratu ali sestri - je poudaril dr. med. Kristian Martin, medicinski direktor BioSave fundacije.